Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Od olimpijskega blišča v Cortini in MIlanu do zgodovinskega finala deklet v Planici in številnih novosti. Pred nami je ena najbolj razburljivih sezon svetovnega pokala v smučarskih skokih, v kateri bosta imela največjo tarčo na hrbtu Avstrijec Daniel Tschofenig in Slovenka Nika Prevc.
Kdo so favoriti?
Največjo tarčo na hrbtu bo imel branilec velikega kristalnega globusa Daniel Tschofenig, če sodimo po preteklih sezonah pa bodo njegova največja konkurenca prav rojaki z izjemno konstantnim Stefanom Kraftom in Janom Hörlom na čelu.
V zelo dobri formi naj bi bil najboljši Japonec zadnjih nekaj let Rjoju Kobajaši, vsaj na uvodu pa utegnejo biti nevarni tudi Nemci. Vsekakor bo zanimivo videti, kako je afera z dresi vplivala na norveško vrsto, po menjavi glavnega trenerja, Alexandra Stöckla je na položaju zamenjal Maciej Maciusiak, pa se boljših časov nadejajo tudi Poljaki, ki so se lani utapljali v povprečju.
Slovenci? Prihodnje leto bo minilo desetletja od velikega slavja Petra Prevca v svetovnem pokalu. Triintridesetletnik je dobil dostojnega naslednika v svojem mlajšem bratu Domnu, ki po besedah moštvenih kolegov pred uvodno postajo v Lillehammerju na treningih skače najdlje. Vsekakor ne gre odpisati niti četrtega najboljšega tekmovalca pretekle sezone Anžeta Laniška, ki je že lep čas del skakalne elite.
Precej bolj jasna slika je v ženski konkurenci, kjer za absolutno favoritinjo velja Nika Prevc, ki bo lovila že tretji zaporedni naslov najboljše v skupni razvrstitvi. Lani ji je dobršen del sezone za ovratnik dihala sijajna Nemka Selina Freitag, zanimivo pa bo pospremiti, ali bodo Japonke, ki so blestele na poletni veliki nagradi, dobre predstave na plastiki uspele prenesti tudi na sneg.
Kdo je pomahal v slovo?
V prihajajoči zimi bodo ljubitelji smučarskih skokov pogrešali kar nekaj imen. Najbolj zveneče je zagotovo Nemec Markus Eisenbichler, ki se lahko pohvali s kar 28 posamičnimi uvrstitvami na zmagovalni oder. Le dvakrat manj je na stopničkah stal Avstrijec Michael Hayböck, ki je v Planici kariero sklenil le dobre tri tedne po dopolnjenih 34 letih. Omembo si zagotovo zaslužita tudi brkati Norvežan Robert Johannsen, ki so ga zaradi svojih sijajnih letalskih sposobnosti vzljubili tudi slovenski ljubitelji smučarskih skokov, ter Eisenbichlerje rojak Stephan Leye.
Pri ženskah je z zaključkom svoje športne poti pri vsega 24 letih presenetila zmagovalka 15 tekem svetovnega pokala Avstrijka Marita Kramer, za identičen korak pa se je odločila tudi njena deset let starejša reprezentančna kolegica Jacqueline Seifriedsberger. Čeprav je lani izpustila celotno sezono, je skakalne smuči v kot uradno postavila Urša Križnar (nekdaj Bogataj, op. p.), ki je največji uspeh dosegla leta 2022, ko je bila na olimpijskih igrah v Pekingu zlata.
Kateri so vrhunci sezone?
Smučarski skakalci in skakalke bodo prvič začeli in končali sezono na istem prizorišču, saj bo Planica zadnji marčevski konec tedna prvič v zgodovini na letalnici gostila tudi preizkušnji ženskega svetovnega pokala. A tedaj bodo v obeh taborih že pošteno utrujeni, saj bodo imeli za sabo kar nekaj vrhuncev. Začenši s tradicionalno novoletno turnejo pri moških (0d 29. decembra do 6. januarja) in žensko turnejo dveh večerov (31. december in 1. januar).
Skakalce nato že 23. in 24. januarja čaka svetovno prvenstvo v poletih v Oberstdorfu, le 15 dni pozneje pa še glavni vrhunec – olimpijske igre v Cortini in Milanu. V Predazzu bo na sporedu šest tekem, in sicer po dve posamični v moški (9. in 14. februar) in ženski konkurenci (7. in 15. februar), mešana ekipna (10. februar) preizkušnja in prvič v zgodovini tudi superekipna preizkušnja (16. februar).
Kdaj na slovenskih tleh?
Kot je že v skladu s tradicijo, bomo smučarske skoke na najvišji ravni v Sloveniji najprej spremljali na Ljubnem. Skakalnica ob Savinji se na premešanem urniku spet seli v termin takoj po novem letu, dve posamični tekmi pod Rajhovko bodo na sporedu v soboto in nedeljo, 10. in 11. januarja.
Kakšne so novosti?
Mednarodna smučarska zveza (FIS) je 12. junija potegnila odločne ukrepe, s katerimi želi v smučarskih skokih nasloviti manipulacije, ki so se letos dogajale na področju opreme. Novost, ki bo laični javnosti bržkone najbolj zanimiva, je uvedba rumenih in rdečih kartonov. Prva kršitev oziroma prva diskvalifikacija zaradi neprimerne opreme bo tekmovalcu po nogometnem vzoru prinesla rumeni karton in diskvalifikacijo na tekmi, vsaka ponovna kršitev pa bo pomenila drugi rumeni karton oziroma rdeči karton.
Če bo skakalec prejel rdeči karton na prvi tekmi znotraj vikenda tekmovanja, bo tekmovalec kljub temu lahko nastopil na naslednji tekmi na istem prizorišču, ne pa tudi na vseh tekmah na naslednji postaji. Suspenz bo prav tako prejela nacija, saj kaznovanega tekmovalca ne bo smela nadomestiti, temveč bo naslednji konec tedna nastopila z enim skakalcem manj. Kartoni se bodo prenašali z ene na drugo tekmovalno raven, pred začetkom olimpijskih iger pa se bodo brisali.
Zaradi aferena svetovnem prvenstvu v Trondheimu in ponavljajočih se kršitev se uvajajo tudi natančnejša pravila glede sestave in kroja dresov. Spremembe se uvajajo tako za skakalce in skakalke kot tudi nordijske kombinatorce in kombinatorke. Vsak skakalec bo lahko sicer v eni sezoni, vključno s poletno, uporabil največ devet dresov.
Kakšne so denarne nagrade?
Za razliko od minulih sezon, ko se finančni sklad tako v moški kot ženski konkurenci ni pretirano spreminjal, je tokrat drugače. Mednarodna smučarska zveza (FIS) je konec oktobra sporočila razveseljivo novico: denarne nagrade na tekmah svetovnega pokala se povečujejo za 20 odstotkov, prvič pa bodo namesto v švicarskem franku izplačane v evrih. Če je zmagovalec moške posamične preizkušnje doslej prejel 13.000 frankov oziroma 14.000 evrov, bo po novem na njegov račun kapnilo tisoč evrov več. Drugouvrščeni bo prejel 11.500 evrov, tretjeuvrščeni pa 9.000 evrov. Skupni nagradni sklad za najboljših 30 bo sicer znašal 100.250 evrov.
Za zmago v moštvenem tekmovanju in tekmovanju mešanih ekip bo zmagovalna ekipa prejela 34.000 evrov, do nagrade pa bo upravičenih osem najboljših ekip. Zmaga na tekmi dvojic pa bo prinesla 25.500 evrov, do denarne nagrade pa bo upravičeno dvanajst najboljših dvojic.
Kot veleva tradicija, bodo nagrade podeljene tudi za zmago v kvalifikacijah. V tem primeru bo najboljši prejel 3.175 evrov, v kvalifikacijah v smučarskih poletih pa 5.291 evrov. Povišanih nagrad bodo deležne tudi ženske. Zmaga v posamični konkurenci bo v svetovnem pokalu namesto 4650 evrov znašala okroglih pet tisočakov, drugouvrščeni bo pripadlo 4.000 evrov, tretjeuvrščeni pa tisoč evrov manj. Nagrade bo sicer prejelo skupno 25 najboljših skakalk, skupni nagradni sklad pa bo znašal 35.200 evrov.
Še višji zneski čakajo skakalke v smučarskih poletih. Zmagovalka preizkušnje v Vikersundu ali Planici bo prejela 11.500 evrov, drugo mesto bo vredno 9.200 evrov, tretje pa 7.500 evrov. Skupni nagradni sklad za 15 najboljših letalk bo sicer 69.600 evrov.
Toda prav nadaljevanje neenakopravnega plačevanja je tematika, ki ji bodo morali pri FIS v prihodnjih letih nameniti več časa in energije, saj je ženska zmaga še vedno vredna le za tretjino moške. In dekleta se sprašujejo, zakaj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje